PEČARSTVO AVBELJ LUKOVICA

Opečni tlakovci, lončene peči, kaminski vložki. Od načrtovanja, izdelave, žganja materiala in vse do vgradnje.

Zgodovina 1835, 1948, 1957, 1974, 2015, 2018, ...

V knjigi Črni graben iz leta 1985 (dolina med Prevojami in Trojanami) avtorja Staneta Stražarja med drugim piše: »Pečarska obrt v Lukovici je menda stara že okrog 150 let. S pečarstvom se je prvi ukvarjal neki Kralič. »Mudence« za peči je izdeloval pri Česnu v Lukovici ... Matej Arbi je izdeloval peči iz gline do leta 1949. Tedaj je na njegovo obrtno dovoljenje začel izdelovati peči Franc Avbelj-Gmajnarjev z Vidma. Pečarsko delavnico si je uredil v pritličju nekdanje Slaparjeve hiše, katere gospodar je bil Andrej Mav-Cimperman iz Rafolč. Sedaj pa je tam gasilski dom. V letu 1951 je Avbelj začel samostojno pečarsko obrt v Lukovici. Poleg peči je v letih 1955 in 1956 izdeloval tudi črni klinker in je zato postavil posebno kupolasto, klobuku podobno peč.

Leta 1957 je Avbelj pečarsko obrt preselil v svoje, na novo zgrajene prostore ob cesti proti Vidmu, kjer je še sedaj. Zanimivo je, da je tako kot pečarji pred njim, tudi Avbelj v začetku uporabljal domačo glino iz opekarne na Vidmu. Pozneje pa je začel glino voziti iz Most pri Komendi. Vozili so jo furmani po pet ali šest vozov naenkrat. Na leto so jo porabili do 32 vozov. Glino so nekdaj predelovali – gnetli z nogami. Leta 1957 si je Avbelj oskrbel stroj za gnetenje gline, vse drugo delo je ročno. Avbeljnovi pečarski izdelki so cenjeni daleč okoli, celo v Avstriji.« 

Z letom 1974 je na pečarsko pot stopil Franc Avbelj ml. V nekaj letih je razvil unikaten proizvod "Ročni opečni tlakovec". Dandanes še vedno zelo zaželena talna obloga notranjih prostorov.

V zadnjih 15ih letih se zanimanje za podjetje kaže na več področjih. Medijske hiše rade naredijo prispevek o obrti, ki žal marsikje izumira. Šole in vrtci svoje skupine vozijo na ogled delavnice in ročnega dela spretnih mojstrov. Lukovško pečarstvo to navdaja z optimizmom, da ljudje še vedno cenijo slovensko znanje, ki se že stoletja predaja iz roda v rod, v Lukovici tako že 180 let.